Po preizkusu afriške prašičje kuge in vzhodnoafriške kuge kobilic posledična nova epidemija pljučnice zaradi koronavirusa povečuje svetovno krizo cen in oskrbe s hrano ter lahko spodbudi trajne spremembe v dobavni verigi.
Povečanje števila primerov okužb delavcev zaradi nove koronavirusne pljučnice, prekinitev dobavne verige in ukrepi zapiranja gospodarstva bodo negativno vplivali na svetovno oskrbo s hrano. Ukrepi nekaterih vlad za omejitev izvoza žita za zadovoljevanje domačega povpraševanja bi lahko stanje še poslabšali.
Na spletnem seminarju, ki ga je organiziral Globalization Think Tank (CCG), je Matthew Kovac, izvršni direktor Azijskega združenja živilske industrije (FIA), novinarju China Business News povedal, da je kratkoročni problem dobavne verige nakupovalne navade potrošnikov. Spremembe so vplivale na tradicionalno gostinsko industrijo; dolgoročno bi lahko velika živilska podjetja izvajala decentralizirano proizvodnjo.
Najrevnejše države so najbolj prizadete
Glede na podatke, ki jih je nedavno objavila Svetovna banka, 50 držav, ki jih je najbolj prizadela nova pandemija pljučnice zaradi koronavirusa, predstavlja povprečno 66 % svetovnega izvoza hrane. Delež se giblje od 38 % za ljubiteljske pridelke, kot je tobak, do 75 % za živalska in rastlinska olja, sveže sadje in meso. Izvoz osnovnih živil, kot so koruza, pšenica in riž, je prav tako zelo odvisen od teh držav.
Tudi države z eno prevladujočo pridelavo poljščin se soočajo s hudimi posledicami epidemije. Belgija je na primer ena največjih svetovnih izvoznic krompirja. Zaradi blokade Belgija ni izgubila le prodaje zaradi zaprtja lokalnih restavracij, temveč je bila zaradi blokade ustavljena tudi prodaja v druge evropske države. Gana je ena največjih svetovnih izvoznic kakava. Ko so se ljudje med epidemijo osredotočili na nakup osnovnih živil namesto na čokolado, je država izgubila celoten evropski in azijski trg.
Višja ekonomistka Svetovne banke Michele Ruta in drugi so v poročilu navedli, da če bosta obolevnost delavcev in povpraševanje med socialno distanco sorazmerno vplivala na ponudbo delovno intenzivnih kmetijskih proizvodov, se lahko svetovna izvozna ponudba hrane v enem četrtletju po izbruhu zmanjša za 6 % do 20 %, izvozna ponudba številnih pomembnih osnovnih živil, vključno z rižem, pšenico in krompirjem, pa za več kot 15 %.
Glede na spremljanje Univerzitetnega inštituta Evropske unije (EUI), organizacije Global Trade Alert (GTA) in Svetovne banke je do konca aprila več kot 20 držav in regij uvedlo neke vrste omejitve glede izvoza hrane. Rusija in Kazahstan sta na primer uvedla ustrezne omejitve izvoza žitaric, Indija in Vietnam pa ustrezne omejitve izvoza riža. Hkrati nekatere države pospešujejo uvoz, da bi skladiščile hrano. Filipini na primer kopičijo riž, Egipt pa pšenico.
Ker se cene hrane zaradi vpliva nove epidemije koronavirusne pljučnice zvišujejo, se lahko vlada nagiba k uporabi trgovinskih politik za stabilizacijo domačih cen. Tovrstni protekcionizem hrane se zdi dober način za pomoč najbolj ranljivim skupinam, vendar lahko sočasno izvajanje takšnih posegov s strani številnih vlad povzroči strmo zvišanje svetovnih cen hrane, kot se je to zgodilo v letih 2010–2011. Po ocenah Svetovne banke bo v četrtletju po polnem izbruhu epidemije stopnjevanje izvoznih omejitev povzročilo povprečen padec svetovne izvozne ponudbe hrane za 40,1 %, medtem ko se bodo svetovne cene hrane zvišale v povprečju za 12,9 %. Cene glavnih proizvodov, kot so ribe, ovs, zelenjava in pšenica, se bodo zvišale za 25 % ali več.
Te negativne učinke bodo nosile predvsem najrevnejše države. Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma hrana v najrevnejših državah predstavlja 40–60 % njihove porabe, kar je približno 5–6-krat več kot v razvitih gospodarstvih. Indeks ranljivosti za hrano Nomura Securities uvršča 110 držav in regij glede na tveganje velikih nihanj cen hrane. Najnovejši podatki kažejo, da je skoraj vseh 50 držav in regij, ki so najbolj ranljive za trajno rast cen hrane, gospodarstvo v razvoju, ki predstavlja skoraj tri petine svetovnega prebivalstva. Med njimi so najbolj prizadete države, ki so odvisne od uvoza hrane, Tadžikistan, Azerbajdžan, Egipt, Jemen in Kuba. Povprečna cena hrane v teh državah se bo zvišala za 15 % na 25,9 %. Kar zadeva žita, bo stopnja rasti cen v državah v razvoju in najmanj razvitih državah, ki so odvisne od uvoza hrane, znašala kar 35,7 %.
»Številni dejavniki predstavljajo izziv za svetovni prehranski sistem. Poleg trenutne epidemije so tu še podnebne spremembe in drugi razlogi. Mislim, da je pri soočanju s tem izzivom pomembno sprejeti različne kombinacije politik.« Direktor Mednarodnega inštituta za raziskave prehranske politike Johan Swinnen je novinarjem CBN povedal, da je zelo pomembno zmanjšati odvisnost od enega samega vira nabave. »To pomeni, da če velik del osnovne hrane nabavite le iz ene države, sta ta dobavna veriga in dostava ranljivi za grožnje. Zato je boljša strategija zgraditi naložbeni portfelj, ki bo nabavljen iz različnih krajev,« je dejal.
Kako diverzificirati dobavno verigo
Aprila je bilo v ZDA prisiljenih zapreti več klavnic, kjer so imeli delavci potrjene primere. Poleg neposrednega vpliva 25-odstotnega zmanjšanja ponudbe svinjine je to sprožilo tudi posredne učinke, kot so zaskrbljenost glede povpraševanja po koruzni krmi. Najnovejše poročilo »Svetovna napoved ponudbe in povpraševanja po kmetijski hrani«, ki ga je objavilo ameriško ministrstvo za kmetijstvo, kaže, da bi količina krme, porabljene v letih 2019–2020, lahko predstavljala skoraj 46 % domačega povpraševanja po koruzi v Združenih državah.
»Zaprtje tovarne zaradi epidemije nove koronavirusne pljučnice je velik izziv. Če bo tovarna zaprta le nekaj dni, bo lahko nadzorovala svoje izgube. Vendar pa dolgotrajna prekinitev proizvodnje ne le pasivizira predelovalce, ampak tudi njihove dobavitelje spravi v kaos,« je dejala Christine McCracken, višja analitičarka v industriji živalskih beljakovin pri Rabobank.
Nenaden izbruh nove koronavirusne pljučnice je imel vrsto kompleksnih učinkov na svetovno prehransko verigo. Od delovanja mesnih tovarn v Združenih državah Amerike do nabiranja sadja in zelenjave v Indiji so omejitve potovanj čez mejo motile tudi običajni sezonski proizvodni cikel kmetov. Po podatkih revije The Economist Združene države Amerike in Evropa vsako leto potrebujejo več kot milijon priseljenih delavcev iz Mehike, Severne Afrike in Vzhodne Evrope za obvladovanje žetve, vendar je zdaj problem pomanjkanja delovne sile vse bolj očiten.
Ker je prevoz kmetijskih pridelkov v predelovalne obrate in na tržnice vse težji, mora veliko kmetij zavreči ali uničiti mleko in svežo hrano, ki je ni mogoče poslati v predelovalne obrate. Združenje za trženje kmetijskih proizvodov (PMA), industrijska trgovinska skupina v Združenih državah Amerike, je sporočilo, da je bilo zapravljenih več kot 5 milijard dolarjev svežega sadja in zelenjave, nekatere mlekarne pa so zavrgle na tisoče galon mleka.
Ena največjih svetovnih podjetij za hrano in pijačo, izvršna podpredsednica za raziskave in razvoj podjetja Unilever, Carla Hilhorst, je novinarjem CBN povedala, da mora dobavna veriga pokazati večjo obilnost.
»Spodbujati bomo morali večjo obilje in diverzifikacijo, saj sta naša poraba in proizvodnja zdaj preveč odvisni od omejene izbire.« Silhorst je dejal: »Ali obstaja za vse naše surovine samo ena proizvodna baza? Koliko dobaviteljev je, kje se surovine proizvajajo in ali so tisti, kjer se surovine proizvajajo, bolj tvegani? Glede na ta vprašanja moramo še veliko postoriti.«
Kovač je novinarjem CBN povedal, da se kratkoročno preoblikovanje prehranske verige zaradi nove epidemije koronavirusne pljučnice odraža v pospešenem prehodu na spletno dostavo hrane, kar je močno vplivalo na tradicionalno živilsko in pijačarsko industrijo.
Na primer, prodaja verige hitre prehrane McDonald's v Evropi se je zmanjšala za približno 70 %, večji trgovci na drobno so preusmerili distribucijo, Amazonova dobavna zmogljivost spletne trgovine z živili se je povečala za 60 %, Wal-Mart pa je povečal število zaposlenih za 150.000.
Kovač je dolgoročno dejal: »Podjetja si bodo v prihodnosti morda prizadevala za bolj decentralizirano proizvodnjo. Veliko podjetje z več tovarnami lahko zmanjša svojo posebno odvisnost od določene tovarne. Če je vaša proizvodnja skoncentrirana v eni državi, lahko razmislite o diverzifikaciji, na primer z bogatejšimi dobavitelji ali kupci.«
»Verjamem, da se bo tempo avtomatizacije podjetij za predelavo hrane, ki so pripravljena vlagati, pospešil. Seveda bodo povečane naložbe v tem obdobju vplivale na uspešnost, vendar mislim, da če pogledamo nazaj na leto 2008 (ponudba, ki jo je povzročila omejitev izvoza hrane v nekaterih državah), so v primeru krize tista podjetja za hrano in pijačo, ki so pripravljena vlagati, morala zabeležiti rast prodaje ali vsaj veliko boljšo prodajo kot podjetja, ki niso vlagala,« je Kovač povedal novinarju CBN.
Čas objave: 6. marec 2021