Po preizkusu afriške prašičje kuge in vzhodnoafriške kuge kobilic prihajajoča nova epidemija kronske pljučnice povečuje svetovno krizo cen hrane in oskrbe ter lahko spodbuja trajne spremembe v dobavni verigi.
Povečanje incidence delavcev zaradi nove kronske pljučnice, prekinitev dobavne verige in ukrepi zapiranja gospodarstva bodo negativno vplivali na svetovno preskrbo s hrano.Ukrepi nekaterih vlad za omejitev izvoza žita, da bi zadostile domačemu povpraševanju, lahko poslabšajo razmere.
Na spletnem seminarju, ki ga je organiziral Globalization Think Tank (CCG), je Matthew Kovac, izvršni direktor Združenja živilske industrije Azije (FIA), povedal novinarju China Business News, da je kratkoročna težava dobavne verige potrošniško nakupovanje. navade.Spremembe so vplivale na tradicionalno gostinstvo;dolgoročno lahko velika živilska podjetja izvajajo decentralizirano proizvodnjo.
Najrevnejše države so najbolj prizadete
Po podatkih, ki jih je nedavno objavila Svetovna banka, predstavlja 50 držav, ki jih je pandemija nove kronske pljučnice najbolj prizadela, v povprečju 66 % svetovne izvozne ponudbe hrane.Delež se giblje od 38 % za hobi pridelke, kot je tobak, do 75 % za živalska in rastlinska olja, sveže sadje in meso.Od teh držav je zelo odvisen tudi izvoz osnovnih živil, kot so koruza, pšenica in riž.
Države, ki pridelujejo samo en prevladujoč pridelek, se prav tako soočajo z resnimi posledicami epidemije.Belgija je na primer ena največjih svetovnih izvoznic krompirja.Belgija zaradi blokade ni izgubila le prodaje zaradi zaprtja tamkajšnjih restavracij, ampak je bila zaradi blokade ustavljena tudi prodaja v druge evropske države.Gana je ena največjih svetovnih izvoznic kakava.Ko so se ljudje med epidemijo osredotočili na nakupovanje nujnih stvari namesto čokolade, je država izgubila celotno evropsko in azijsko tržišče.
Višja ekonomistka Svetovne banke Michele Ruta in drugi so v poročilu navedli, da če bosta obolevnost delavcev in povpraševanje med socialno distanciranjem sorazmerno vplivala na ponudbo delovno intenzivnih kmetijskih proizvodov, potem bo ena po izbruhu Med četrtletjem svetovna ponudba izvoza hrane se lahko zmanjša za 6 % do 20 %, izvozna dobava številnih pomembnih osnovnih živil, vključno z rižem, pšenico in krompirjem, pa se lahko zmanjša za več kot 15 %.
Po spremljanju Univerzitetnega inštituta Evropske unije (EUI), Global Trade Alert (GTA) in Svetovne banke je konec aprila več kot 20 držav in regij uvedlo neko obliko omejitev za izvoz hrane.Na primer, Rusija in Kazahstan sta uvedla ustrezne izvozne omejitve za žita, Indija in Vietnam pa sta uvedla ustrezne izvozne omejitve za riž.Obenem nekatere države pospešeno uvozijo za shranjevanje hrane.Na primer, Filipini imajo zalogo riža, Egipt pa pšenico.
Ker cene hrane naraščajo zaradi vpliva nove epidemije kronske pljučnice, bo vlada morda nagnjena k uporabi trgovinske politike za stabilizacijo domačih cen.Zdi se, da je tovrstni prehranski protekcionizem dober način za pomoč najbolj ranljivim skupinam, vendar pa lahko hkratno izvajanje takšnih intervencij s strani mnogih vlad povzroči skokovito rast svetovnih cen hrane, kot se je to zgodilo v letih 2010–2011.Po ocenah Svetovne banke bo v četrtletju po popolnem izbruhu epidemije stopnjevanje izvoznih omejitev povzročilo povprečni padec svetovne ponudbe izvoza hrane za 40,1 %, svetovne cene hrane pa se bodo dvignile v povprečju za 12,9 %. %.Glavne cene rib, ovsa, zelenjave in pšenice se bodo dvignile za 25 % ali več.
Te negativne učinke bodo nosile predvsem najrevnejše države.Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma v najrevnejših državah hrana predstavlja 40-60 % njihove porabe, kar je približno 5-6-krat več kot v razvitih gospodarstvih.Indeks ranljivosti hrane Nomura Securities razvršča 110 držav in regij na podlagi tveganja velikih nihanj cen hrane.Najnovejši podatki kažejo, da je skoraj vseh od 50 držav in regij, ki so najbolj ranljive za trajno povišanje cen hrane. Gospodarstvo v razvoju, ki predstavlja skoraj tri petine svetovnega prebivalstva.Med njimi so najbolj prizadete države, ki so odvisne od uvoza hrane, Tadžikistan, Azerbajdžan, Egipt, Jemen in Kuba.Povprečna cena hrane v teh državah se bo dvignila za 15 % na 25,9 %.Kar zadeva žita, bo stopnja rasti cen v državah v razvoju in najmanj razvitih državah, ki so odvisne od uvoza hrane, kar 35,7-odstotna.
»Veliko dejavnikov predstavlja izzive za globalni prehranski sistem.Poleg trenutne epidemije so tu še podnebne spremembe in drugi razlogi.Mislim, da je pomembno sprejeti različne kombinacije politik, ko se spopadamo s tem izzivom.«Direktor Mednarodnega raziskovalnega inštituta za prehransko politiko Johan Swinnen je novinarjem CBN povedal, da je zelo pomembno zmanjšati odvisnost od enega vira nabave.»To pomeni, da sta dobavna veriga in dobava ranljivi za grožnje, če pridobite le velik del osnovne hrane iz ene države.Zato je boljša strategija zgraditi naložbeni portfelj za vire iz različnih krajev."Rekel je.
Kako diverzificirati dobavno verigo
Aprila so morali zapreti več klavnic v ZDA, kjer so imeli delavci potrjene primere.Poleg neposrednega vpliva 25-odstotnega zmanjšanja ponudbe svinjine je sprožilo tudi posredne vplive, kot je zaskrbljenost glede povpraševanja po koruzni krmi.Zadnje »Poročilo o napovedi svetovne kmetijske ponudbe in povpraševanja«, ki ga je izdalo ameriško ministrstvo za kmetijstvo, kaže, da lahko količina krme, uporabljene v letih 2019–2020, predstavlja skoraj 46 % domačega povpraševanja po koruzi v Združenih državah.
»Zaprtje tovarne zaradi nove epidemije kronske pljučnice je velik izziv.Če je zaprta le nekaj dni, lahko tovarna nadzoruje svoje izgube.Dolgotrajna prekinitev proizvodnje pa ne le pasivizira procesorje, temveč povzroča kaos tudi njihove dobavitelje.”Je rekla Christine McCracken, višja analitičarka v industriji živalskih beljakovin Rabobank.
Nenaden izbruh nove kronične pljučnice je imel vrsto kompleksnih učinkov na svetovno verigo preskrbe s hrano.Od obratovanja mesnih tovarn v Združenih državah do nabiranja sadja in zelenjave v Indiji so omejitve čezmejnega potovanja zmotile tudi običajni sezonski proizvodni cikel kmetov.Po poročanju The Economista ZDA in Evropa vsako leto potrebujejo več kot 1 milijon delavcev priseljencev iz Mehike, Severne Afrike in Vzhodne Evrope za obdelovanje letine, zdaj pa postaja problem pomanjkanja delovne sile vse bolj očiten.
Ker postaja kmetijske pridelke težje transportirati do predelovalnih obratov in trgov, mora veliko kmetij odlagati ali uničevati mleko in svežo hrano, ki je ni mogoče poslati v predelovalne obrate.Združenje za trženje kmetijskih proizvodov (PMA), industrijska trgovinska skupina v Združenih državah, je povedala, da je bilo zavrženih več kot 5 milijard dolarjev svežega sadja in zelenjave, nekatere tovarne mleka pa so zavrgle na tisoče litrov mleka.
Izvršna podpredsednica Unilever R&D Carla Hilhorst, eno največjih svetovnih podjetij za hrano in pijačo, je novinarjem CBN povedala, da mora dobavna veriga pokazati večjo številčnost.
"Morali bomo spodbujati večje obilje in diverzifikacijo, ker sta zdaj naša potrošnja in proizvodnja preveč odvisni od omejenih izbir."Silhorst je dejal: »Ali je med vsemi našimi surovinami samo ena proizvodna baza?, Koliko je dobaviteljev, kje se proizvajajo surovine in ali je tveganje večje pri tistih, kjer se surovine proizvajajo?Izhajajoč iz teh vprašanj, moramo opraviti še veliko dela.«
Kovač je novinarjem CBN dejal, da se kratkoročno preoblikovanje verige preskrbe s hrano zaradi nove epidemije kronske pljučnice odraža v pospešenem prehodu na spletno dostavo hrane, kar je močno prizadelo tradicionalno industrijo hrane in pijače.
Na primer, prodaja verige hitre prehrane McDonald's v Evropi je upadla za približno 70 %, veliki trgovci na drobno so preoblikovali distribucijo, Amazonova zmogljivost e-trgovine z živili se je povečala za 60 %, Wal-Mart pa je povečal zaposlovanje za 150.000.
Dolgoročno je Kovač dejal: »Podjetja bodo morda v prihodnosti iskala bolj decentralizirano proizvodnjo.Veliko podjetje z več tovarnami lahko zmanjša svojo posebno odvisnost od določene tovarne.Če je vaša proizvodnja koncentrirana v eni državi, lahko razmislite o diverzifikaciji, kot so bogatejši dobavitelji ali kupci.«
»Verjamem, da se bo tempo avtomatizacije živilskopredelovalnih podjetij, ki so pripravljena investirati, pospešil.Očitno bodo povečane naložbe v tem obdobju vplivale na uspešnost, vendar menim, da če se ozrete nazaj na leto 2008 (ponudba, ki jo povzročajo omejitve izvoza hrane v nekaterih državah) v primeru krize), tista živilska in pijačarska podjetja, so pripravljeni vlagati, so morali videti rast prodaje ali vsaj veliko boljšo kot podjetja, ki niso vlagala.«Kovač povedal novinarju CBN.
Čas objave: mar-06-2021